IGP:
IGP PROGRAM:
IGP šport velja za kraljevi šport, ki poudarja pasjo inteligenco in delovno sposobnost. Predstavlja klasiko med kinološkimi športi, v osnovi razvito kot delovni preizkus za vzrejni test pasme nemški ovčar z namenom prepoznati in izbrati pse za vzrejo, ki bi bili najbolj primerni za delo in iz praktične uporabe psov pri delu policije. Danes je IGP popularen kinološki šport ne samo pri nemških ovčarjih, temveč tudi pri drugih pasmah (belgijski ovčar, nizozemski ovčar, briard, doberman, veliki šnavcer, beauceron,…).
Gre za večdisciplinarni pasji šport, sestavljen in treh disciplin (sled, poslušnost in obramba) in se hkrati razlikuje tudi po zahtevnosti (IGP-VO, IGP1, IGP2, IGP3).
ŠOLANJE IN LASTNOSTI PSA:
Šolanje psa skozi IGP program zagotavlja stabilnega in poslušnega pasjega spremljevalca, ki ima močno vez s svojim vodnikom. Dobro izšolan pes po omenjenem programu je samozavesten in zanesljiv pes močnih živcev, čigar reakcije postanejo predvidljive v različnih življenjskih situacijah.
Primeren pes za tovrstno šolanje je pes, ki ima dobro razvite lastnosti, kot so nagon po plenu, psihična stabilnost, želja po delu in sodelovanju z vodnikom, inteligenco in pogum. Plašni psi in psi brez izraženega nagona po plenu niso primerni za šolanje po tem programu.
Šolanje psa vedno bolj poteka s poudarkom na motivaciji in igri brez znatnega pritiska.
Šolanje po IGP programu v našem kinološkem društvu poteka 2-3 krat tedensko oziroma po dogovoru z inštruktorji za posamezno disciplino. Določenih zadev vodnik in pes tudi ne moreta trenirati brez pomoči drugih – tako je trening obrambe predvsem odvisen od markerja. Tečaji potekajo skozi vse leto, razen v zimskem času, običajno ob ponedeljkih in sredah ter med vikendi.
Trening po IGP programu zahteva ogromno časa in truda, ki pa se poplača z zanesljivim psom, primernim tako za družinsko življenje kot tudi za soočanje s stresnimi situacijami. Šolan pes po IGP programu namreč zna reagirati v stresnih situacijah in se nauči obvladati svoje nagone tudi v situacijah, ko je pes zelo razburjen ali navdušen. Sam način treninga, njegova dolžina in širina pa hkrati pomagata vzpostaviti močno vez med psom in njegovim vodnikom.
POGOJ ZA PRISTOP K TEČAJU:
Pogoj za pristop k tečaju IGP je opravljen izpit B-BH psa in vodnika ter naravne predispozicije psa, kot so npr. nagon po plenu, neplašnost, želja po sodelovanju ipd.
DISCIPLINE PO IGP PROGRAMU:
SLED (disciplina A)– pri delu na sledi se izrablja izjemna sposobnost psov za vonj. Za primerjavo: pes ima cca. 225.000.000 (nemški ovčar), tudi do 300.000.000 recepcijskih celic za vonj (bloodhound), človek pa le 500.000. Pes tako vonja lahko tudi 600-krat bolje kot človek.
Sled je položena na odprtem polju ali travniku, kjer mora pes nato slediti stopinjam polagalca sledi ter poiskati predmete, ki so bili na sledi položeni. Delo na sledi temelji na poškodbi tal. Pes sledi vonju, ki se je ustvaril na »poškodovani« površini s teptanjem trave, zemlje, rastlin ter mikroorganizmov. Pes mora pri delu slediti z nizkim nosom in nakazati položene predmete. Z vsako stopnjo IGP se zahtevnost sledi stopnjuje v smislu povečanja števila korakov, predmetov na sledi in t.i. kljuk (sprememb smeri). Pes sledi med delom na sledi na 10 m dolgi vrvici.
Cilj te discipline je dobro motiviran pes, ki sledi natančno in z enakomerno hitrostjo. Vaje sledenja pripomorejo h koncentraciji in sposobnosti organa za vonj.
POSLUŠNOST (disciplina B) – vaje poslušnosti vključujejo niz vaj s poveljem »poleg«, med katerimi je tudi test s 6 mm pištolo. Pri posameznih vajah je psu ukazano, da sedi, leži in stoji, medtem vodnik nadaljuje s premikanjem. Iz teh različnih izhodišč je pes ponovno poklican k vodniku. S prinosili, ki se med seboj razlikujejo po teži (odvisno od stopnje IGP), mora pes predmet prinašati na ravni površini (prosto prinašanje), čez skakalnico in palisado. Pes izvaja tudi vajo naprej z uleganjem in vajo odlaganja brez povodca z motnjami (delo drugega psa na poligonu). Zahtevnost vaj se stopnjuje skladno s stopnjo IGP programa. Vse vaje poslušnosti so testi temperamenta psa in kar je zelo pomembno, pripravljenost sodelovanja z vodnikom.
Cilje te discipline je dobro motiviran pes, ki vodniku sledi dosledno in natančno.
OBRAMBA (disciplina C) – disciplina determinira pogum psa, njegove nagone in samozavest, vendar vse pod vodstvom in nadzorom vodnika ter markerja.
Pri vajah obrambe mora pes prikazati iskanje in oblajanje markerja, ustavljanje markerja na pobegu in napad na psa med čuvanjem ter na koncu prestati preizkus poguma (bolj poznan pod imenom »kontra«), skladno s stopnjevanjem zahtevnosti IGP pa tudi zaporedno spremstvo oziroma zaporedno spremstvo in napad na psa med njim. Vaje so s stopnjevanjem programa IGP težje, od psa zahtevajo dobro fizično pripravljenost in popolno kontrolo vodnika nad psom.
Pri vajah obrambe sta najpomembnejša kontrola in disciplina. Pes je naučen, da ugrizne izključno v rokav markerja. Zunaj poligona za šolanje tako izšolani psi ne napadajo ljudi -ravno nasprotno – po statističnih podatkih psi, šolani po IGP programu, v novih in nepoznanih situacijah reagirajo bolj umirjeno kot psi, ki niso šolani.
Cilj te discipline je v psu prebuditi oziroma ohraniti instinkt po varovanju, okrepi se poslušnost psa v mejnih situacijah, nauči se ohraniti močne živce in samokontrolo v stresnih situacijah.
Program IGP poteka v težavnostnih stopnjah IGP-1, IGP-2 in IGP-3 ter IGP-VO kot predstopnja k IGP-1.